Šolski cajtng vabi k bloganju

25. junij 2012

Šestrošolci spoznavali kulturno dediščino

Zadnje ure pri zgodovini smo s šestošolci namenili spoznavanju kulturne dediščine. Tilen in Klemen sta predstavila odličen powerpoint o tej temi, nato pa so učenci predstavili stare predmete, ki so jih tega dne (po predhodnem dogovoru) prinesli od doma. V učilnici oziroma pod kozolcem smo si tako podrobneje ogledali pisalni stroj, fotoaparat, staro budilko, moški klobuk, gramofonske plošče, denar, čajnik in mnoge druge predmete, ki so jih učenci z veseljem opisali in povedali, da jih doma skrbno čuvajo.

STARI PREDMETI PRI NAS DOMA

Doma imam star pisalni stroj OLYMPIA MONIC. moja mama ga je uporabljala v šoli okrog leta 1980, ko so morali v šoli pisati spise.

Pisalni stroj dela še danes, moramo mu le zamenjati trak z barvo, ker ne bo več dolgo vzdržal. Jaz ga še danes uporabljam in tipkam nanj svojo domačo nalogo iz francoščine, saj ima edini francoske znake nad črkami.

S pisalnim strojem tipkam tudi domač časopis THE HOME TIMES.

Jan Šeberle, 6. razred

Pri nas doma imamo ohranjen, popolnoma delujoč električni pisalni stroj iz leta 1985. Uporabljala ga je moja teta v šoli, in sicer še pred dvema letoma, dokler ni kupila računalnika.

Danes je naš pisalni stroj pospravljen in še zmeraj popolnoma uporaben.

KLOPOTEC

Še danes imamo klopotec na vikendu. Je zelo star in zelo dobro služi. Je eden najglasnejših klopotcev, kar sem jih slišal. Je kovinski, zato se ni uničil.

STAR DENAR

Imamo kovance po 1, 2, 5, 10 soldov. Najdeni so bili, ko smo kopali klet. Odkrili smo, da so iz leta 1789 in so še danes lepo ohranjeni.

Klemen Vovk, 6. razred

Pri nas doma imamo veliko starih stvari: oljenke, stare ure, stare posode ter jedilni pribor in skodelice, mala ogledala in male omarice … Te predmete sta predvsem uporabljala moja pradedka in prababici ter njihovi otroci, to sta moja dedka ter moji babici.

Starih predmetov, ki jih imamo, ne uporabljamo več, a jih vseeno čuvamo in čistimo, da se ne poškodujejo. Shranjujemo jih na podstrešju. Predmeti so dobro očuvani, le nekateri so malo poškodovani.

Nika Rožman, 6. razred

Doma imamo veliko starinskih predmetov. Med njimi so ure, kozolec, oljenka, kolovrat, stare omare in ogledala, kuhinjski pripomočki … Te predmete sta uporabljala moja pradedka in prababici ter njihovi otroci, se pravi moji babici in dedka. Predmeti so dobro očuvani in jih ne uporabljamo več. Nekateri predmeti so bili na popravilu in ne delujejo več, a jih imamo vseeno shranjene. Predmete tudi čistimo in pazimo, da se ne poškodujejo. Čuvamo jih zato, da zgodovino prenašamo iz roda v rod.

Mateja Maurano, 6.razred

Moja babica ima doma kavni mlinček. Dobila ga je od svojega moža / mojega dedka, ko sta se poročila. Darila je bila zelo vesela. Uporabljala ga je zelo pogosto, in sicer 11 dolgih let.

Mlinček je rjave barve, je v obliki kocke, ima ročaj za vrtenje in predalček, v katerem pristane zmleta kava.

Frača mojega pra,pra,pra,pra… dedka Mihe

Naredil jo je ročno pri osmih letih. Bila je iz lesa in elastike. Moj pra,pra,pra,pra … dedek Miha se je sčasoma naučil zelo dobro ciljati in streljati s fračo. Cela šola ga je hvalila, kako dobro cilja.

Njegova frača se je pri nas ohranila iz generacije v generacijo.

Manuela Galič, 6. razred

Skodelice:

Dobila sta jih moja babica in dedek, v zahvalo, ker sta bila priči na poroki nekih prijateljev. V paketu je bilo 12 skodelic in 12 krožničkov ter žlički.

Moja babica skodelic ni uporabljala, nekatere je podarila, nekatere je dedek uporabljal za izdelavo omak, nekatere pa so se razbile ali počile. Skodelice imajo zlato pobarvan rob in na sredini sliko rože. Tako so narejene tudi žličke.

Čajnik

Dobil ga je moj dedek od nekega Srba leta 1972, v zahvalo, ker mu je en teden čuval kamion, ki je bil poln semen. V zahvalo je dedek dobil tudi vino, piškote in tipična darila za tiste čase. Vsega je bil zelo vesel; vino sta s Srbom spila, piškote pojedla, čajnik modre in rumene barve ter iz materiala, ki se ne razbije tako zlahka, pa je moj dedek podaril babici.

Mateja Suban, 6. razred

3. maj 2012

»Igranje raje prepustim otrokom«

Intervju z učiteljico Zvonko Jarkovič

Gospa Zvonka Jarkovič že kar precej let dela na naši šoli in kot razredna učiteljica poučuje mlajše otroke. Vodi pa tudi lutkarski krožek, ki je zelo uspešen. Mladi lutkarji so se tako z njeno avtorsko predstavo Igrače imajo rade otroke nedavno uvrstili na regijsko srečanje na Senovem, zato sva jo prosili za intervju.

Kako dolgo opravljate svoj poklic?

»Učiteljski poklic opravljam že kar precej let, 27 se jih je že nabralo.«

Kdaj ste se začeli zanimati za lutkarstvo, se je to morda zgodilo v vaših osnovnošolskih letih?

»V mojih osnovnošolskih letih še ni bilo lutkovnega krožka, takrat še ni obstajal. Vendar pa sem se ukvarjala z gledališkim krožkom.

Za lutkarstvo sem se začela zanimati, ko sem začela poučevati, pritegnilo me je od začetka dela. Na šoli me je zanimala igra vlog, tako v gledališču kot v lutkarstvu. Večkrat sem tudi pri pouku izvajala dejavnosti, povezane z odrsko igro.«

Besedila za lutkovne predstave, ki jih uprizarjate, menda pišete kar sami?

»Besedila pišem, sestavljam z otroki. Tako smo sestavili tudi besedilo za lutkovno igro Reksi je zbolel, s katero smo se tudi predstavili pred štirimi leti.«

Ste kdaj sodelovali v lutkovnih predstavah?

»Kot nastopajoča ne. Raje sem mentorica, režiserka, kot pa da sama igram. To raje prepustim otrokom.«

Kaj vam predstavljajo lutke?

»Sprostijo me. Rada razmišljam in iščem različne rešitve pri oblikovanju in igranju lutk. Na nek način je to zame sprostitev, a to delo zahteva tudi zelo veliko časa.«

Kakšen je po vašem mnenju svet lutk?

»Ta svet je velikokrat domišljijski, vendar lahko izraža tudi realno sliko današnjega časa.

Naši lutkarji so zelo uspešni, saj so se izkazali na področnem tekmovanju in se 20. aprila z lutkovno igro udeležili regijskega tekmovanja na Senovem.«

Kako ste se ob tem počutili?

»Učenci so bili zelo veseli. Pravzaprav jim oder veliko pomeni. V sebi so začutili moč in odgovornost do igranja širšemu občinstvu, ki je bilo hkrati povezano tudi z ocenjevanjem.«

Bi nama radi kaj sporočili, dodali za konec?

»Sporočam vam, naj novinarski krožek še naprej zaznava in beleži aktualne in uspešne dogodke, ki so zgodijo na naši šoli. Moramo postati šola, ki svoje uspehe pokaže tudi širšemu okolju. Le tako bomo v dani družbi postali še uspešnejši in vidnejši.«

Tjaša Žrlič in Katja Fakin

24. april 2012

SAMOSTAN V OKOLICI MESTA NEGOTINO

Makedonsko mesto Negotino je zelo zanimivo tudi po zgodovinski plati, saj leži v neposredni bližini Demir Kapije in znamenitega arheološkega mesta Stobi, obkroženo pa je tudi s številnimi samostani, t.i. manastiri. Pričujoči posnetki so nastali med ogledom samostana svetega Georgija, kjer teče zdravilna voda, po katero hodijo tja številni vsakodnevni obiskovalci. Tisti, ki prihajajo od daleč, lahko v kompleksu samostana tudi najamejo sobo in se naužijejo miru, ki preveva tamkajšnje okolje.

Nataša Jenuš, posnetki: Jože Bedič

23. april 2012

STARODAVNO MESTO STOBI

Največje arheološko najdišče v Makedoniji predstavljajo ostanki mesta Stobi, ki je bilo cvetoča trgovska metropola in je imelo pomemben vojaški strateški položaj.

Urbano naselje je bilo najbolj živahno od 3. stoletja pred našim štetjem, ko je nastalo v helenistični dobi, ter do 6. stoletja, ko so ga osvojili Slovani. V vmesnem obdobju so Stobi bili pod Rimljani in drugimi narodi, ki so plenili v teh krajih (več o tem na: http://hr.wikipedia.org/wiki/Stobi).

Danes so v mestu Stobi dobro vidni ostanki gledališča, term za moške, term za ženske, skozi mesto vodi dobro ohranjena glavna ulica, ki vodi mimo ostankov krščanske cerkve, bazilike, sinagoge … Arheologi so tukaj našli številne materialne in pisne vire, od novcev do drugih predmetov – nazadnje so v začetku aprila 2012 izkopali tretji največji kip egipčanske boginje Izide v Evropi.

In še kopljejo – mlad študent arheologije, ki naju je vodil po mestu, nama je povedal in pokazal, da imajo v neposredni bližini majhne hiške, v katerih so strokovnjaki nastanjeni, da lahko v miru opravljajo svoje delo. Slednjega jim zlepa ne zmanjka, saj je Makedonija po arheološki plati ena najbogatejših in najzanimivejših držav.

Nataša Jenuš

Filmček in fotografije: Nataša Jenuš, Jože Bedič

19. april 2012

FILMČKI V DVOLVERJU

POMEN GIBANJA

Vsakodnevne telesne dejavnosti so polne pozitivnih učinkov na naše zdravje. To pozna iz lastnih izkušenj vsakdo, ki je vsakodnevno zmerno telesno aktiven.

K boljšemu zdravju pripomorejo tudi vsakodnevne telesne vaje.

Za hujšanje je dovolj pol ure zmerne dnevne aktivnosti, za mlade je dovolj ena ura.

Za telesno dejavnost ni nikoli prepozno. Vse je odvisno od tega, v kolikšni meri smo telesno (ne)aktivni, koliko smo "fit".

Pri hujšanju so večinoma prisotni izgovori, ko ljudje, ki naj bi izgubili težo, pravijo, da nimajo časa. Toda ko se hujšanja vendarle lotijo, se morajo se zavedati svojega zdravstvenega stanja in telesnih zmožnosti.

Če imamo pri telesni dejavnosti kakršnekoli zdravstvene težave, je dobro, da se o svojih namerah za hujšanje posvetujemo z zdravnikom.

Izberemo si tisto aktivnost, ki nam je najbolj všeč. Ponudba je velika in raznovrstna. Če nismo športniki, lahko telesno aktivnost opravljamo tudi v vsakdanjem življenju (npr. namesto da gremo v službo z avtom ali avtobusom, gremo s kolesom, namesto dvigala uporabljamo stopnice …).

V svojo telesno aktivnost skušamo vključiti tudi družino, ker nas to združuje in sprošča. Aktivnosti izvajamo postopoma in prisluhnemo svojemu telesu ter ne pretiravamo. Pred telesnimi aktivnostmi delamo vaje za raztezanje.

Pri povečanju telesne pripravljenosti (kondicije) s povečano intenziteto in količino aktivnosti ali vadbe ne smemo biti skrajno zadihani, ne smemo čutiti vrtoglavice, bolečine v prsih ali slabosti.

Če smo se odločili izboljšati svoje zdravje s telesnimi aktivnostmi, potem se odpovejmo alkoholu, cigaretam in kavi ter se odločimo za zdravo in uravnoteženo prehrano.

Vir: tosemjaz.si; priredila: Mario Janžek in Dominik Bogovči